Na spletnem portalu Primorskih novic je odličen intervju z našim predavateljem Ivom Boscarolom, lastnikom in direktorjem podjetja Pipistrel, ki je letos (in že dvakrat prej) dobilo prestižno Nasino nagrado Green Flight Challenge.
Nedavno zmago na Nasinem tekmovanju za najvarčnejše letalo Green Flight Challenge ste ocenili za največji ali pa vsaj najodmevnejši uspeh slovenskega tehnološkega znanja v novejši zgodovini. Lahko to utemeljite?
“Imeli smo tudi malo sreče, ker Nasi očitajo, da le zapravlja davkoplačevalski denar. Niso šli na Mars, ukinili so vesoljske polete in tako naprej. Zato je morala Nasa zagristi v neki projekt, ki je tudi širše zasnovan, za navadne ljudi, da opraviči svoje delo. Podali so se v t. i. stoletne izzive, in eden od njih je bil tudi, kako narediti letalstvo cenejše, bolj zeleno, bolj prijazno do okolja. V ta namen je šla Nasa v veliko, medijsko odmevno kampanjo po vsem svetu. Prvič se je zgodilo, da je Nasa TV prenašala podelitev nagrade, ki je v osnovi večja kot Nobelova nagrada. To je največja nagrada za letalstvo na svetu, ki je bila kdaj podeljena (nagradni sklad je znašal 1,65 milijona dolarjev, op. p.). Povezali so se tudi z Googlom, da so še povečali medijsko odmevnost in ker smo zmagali, smo bili s tem deležni tudi medijske pozornosti, kakršne danes ni mogoče kupiti. Take odmevnosti do zdaj zagotovo ni imel noben slovenski izdelek. Obstaja tudi zelo velika možnost, da bo taurus G4 krasil najprestižnejši letalski muzej na svetu, v katerem sploh ni serijsko izdelanih letal, ampak samo rakete in letala, ki so premikala meje – lunarni modul, Apollo, Global flyer, Lindberghovo letalo in tako naprej. In če bo slovenski izdelek tam notri, potem res ne vem, kaj še odmevnejšega bi lahko naredili. Bolj odmevna bi lahko bila Nobelova nagrada, ampak v tem trenutku je Slovenci še nimamo.”
Zdaj ste ves čas govorili o odmevnosti dosežka. V čem pa je njegov tehnološki presežek?
“Tekmovanje je imelo zelo visoko zastavljen cilj – da bi letalo na potnika porabilo 3,7 litra pri hitrosti 170 kilometrov na uro in da bi preletelo skoraj 400 kilometrov. Za vsa letala, ki so gnana na bencinski motor, je to še danes znanstvena fantastika. Naredili smo letalo, ki ga do zdaj ni bilo. To je prvo štirisedežno električno letalo na svetu sploh. Tukaj je prav gotovo primat, ki nam ga ne bo nihče več vzel. Letalstvo je prehitelo avtomobilsko industrijo, ker je hitrejše, lahko prepelje več potnikov in dlje, kot je v tem trenutku sposoben električni avto. Jutri se bo to verjetno spremenilo, ker ima avtomobilska industrija bistveno več denarja, ampak v tem trenutku je letalstvo prehitelo avtomobilsko industrijo.”
Celoten intervju preberite na spletni strani Primorskih novic.
