Arhiv | Blog RSS feed for this section
Intervju z našim predavateljem Ivom Boscarolom v Primorskih novicah

Intervju z našim predavateljem Ivom Boscarolom v Primorskih novicah

Na spletnem portalu Primorskih novic je odličen intervju z našim predavateljem Ivom Boscarolom, lastnikom in direktorjem podjetja Pipistrel, ki je letos (in že dvakrat prej) dobilo prestižno Nasino nagrado Green Flight Challenge.

Nedavno zmago na Nasinem tekmovanju za najvarčnejše letalo Green Flight Challenge ste ocenili za največji ali pa vsaj najodmevnejši uspeh slovenskega tehnološkega znanja v novejši zgodovini. Lahko to utemeljite?

“Imeli smo tudi malo sreče, ker Nasi očitajo, da le zapravlja davkoplačevalski denar. Niso šli na Mars, ukinili so vesoljske polete in tako naprej. Zato je morala Nasa zagristi v neki projekt, ki je tudi širše zasnovan, za navadne ljudi, da opraviči svoje delo. Podali so se v t. i. stoletne izzive, in eden od njih je bil tudi, kako narediti letalstvo cenejše, bolj zeleno, bolj prijazno do okolja. V ta namen je šla Nasa v veliko, medijsko odmevno kampanjo po vsem svetu. Prvič se je zgodilo, da je Nasa TV prenašala podelitev nagrade, ki je v osnovi večja kot Nobelova nagrada. To je največja nagrada za letalstvo na svetu, ki je bila kdaj podeljena (nagradni sklad je znašal 1,65 milijona dolarjev, op. p.). Povezali so se tudi z Googlom, da so še povečali medijsko odmevnost in ker smo zmagali, smo bili s tem deležni tudi medijske pozornosti, kakršne danes ni mogoče kupiti. Take odmevnosti do zdaj zagotovo ni imel noben slovenski izdelek. Obstaja tudi zelo velika možnost, da bo taurus G4 krasil najprestižnejši letalski muzej na svetu, v katerem sploh ni serijsko izdelanih letal, ampak samo rakete in letala, ki so premikala meje – lunarni modul, Apollo, Global flyer, Lindberghovo letalo in tako naprej. In če bo slovenski izdelek tam notri, potem res ne vem, kaj še odmevnejšega bi lahko naredili. Bolj odmevna bi lahko bila Nobelova nagrada, ampak v tem trenutku je Slovenci še nimamo.”

Zdaj ste ves čas govorili o odmevnosti dosežka. V čem pa je njegov tehnološki presežek?

“Tekmovanje je imelo zelo visoko zastavljen cilj – da bi letalo na potnika porabilo 3,7 litra pri hitrosti 170 kilometrov na uro in da bi preletelo skoraj 400 kilometrov. Za vsa letala, ki so gnana na bencinski motor, je to še danes znanstvena fantastika. Naredili smo letalo, ki ga do zdaj ni bilo. To je prvo štirisedežno električno letalo na svetu sploh. Tukaj je prav gotovo primat, ki nam ga ne bo nihče več vzel. Letalstvo je prehitelo avtomobilsko industrijo, ker je hitrejše, lahko prepelje več potnikov in dlje, kot je v tem trenutku sposoben električni avto. Jutri se bo to verjetno spremenilo, ker ima avtomobilska industrija bistveno več denarja, ampak v tem trenutku je letalstvo prehitelo avtomobilsko industrijo.”

Celoten intervju preberite na spletni strani Primorskih novic.

Komentarji: 0
Dr. Marko Pavliha: Iva Boscarola za premiera!

Dr. Marko Pavliha: Iva Boscarola za premiera!

Dr. Marko Pavliha, se je navdušil nad razmišljanjem našega predavatelja Iva Boscarola na POP TV in na svojem blogu Mare liberum ga predlaga za predsednika vlade.

Takole pravi: “Prvič, podjetja bežijo v tujino zlasti zaradi birokratskih in predolgih upravnih postopkov (in ne recimo zaradi manjših davkov) in drugič, pomembna je celovita »zgodba«, torej tudi družbena odgovornost podjetja, ne pa njegov uspeh zgolj na rovaš slabega ravnanja z delavci in okoljem.

Kdaj bodo to doumeli politiki?

Želim si, da bi gospod Boscarol kandidiral na volitvah in postal predsednik vlade, z ekipo, ki bi ZNALA, RAZUMELA in UKREPALA, pri čemer bi ji bilo figo mar za strankarsko pripadnost, elitizem in medijsko pompoznost.”

Vir: blog Mare liberum (preberite tudi zanimive komentarje).

Komentarji: 0
Pogovor med udeležencema po vikendu treninga Vodim, torej sem (FOTO)

Pogovor med udeležencema po vikendu treninga Vodim, torej sem (FOTO)

Ta pogovor se je odvijal me dvema navdušenima udeležencema, ko sta se vozila iz skupnega vikenda, ki je bil posvečen timskemu delu. Ta vikend je bil del usposabljanja Vodim, torej sem. Imena udeležencev niso važna. Recimo, da se imenujeta Janko in Danijel.

D: »Ej, ampak je bilo pa zanimivo te dva dni, a ne?«

J: »Ja, zelo. Koliko spoznaš o sebi in o ljudeh, ki se na predavanjih držijo bolj v ozadju, ki ne dajo pobude, pa v resnici kažejo take potenciale.«

D: »Z vajami in skupnim delom se marsikaj odkrije o človeku. Enim ne leži le suhoparno predavanje, ko pa delajo v majhni skupini, pa pridejo malce bolj do izraza.«

J: »Tiste vaje, katere smo delali, so bile odlične. Dejansko praktično odkriješ, kako naj bi ljudje v timu funkcionirali, kako različni tipi ljudi različno pripomorejo k enemu projektu in kako raznolikost pomaga, da se en projekt uspešno izpelje. Ko bi ljudje to vedeli, se dejansko ne bi počutili prestari ali preveč natančni, ali pa preveč nesposobni za načrtovanje. V timu ti vsak pride prav, od tistega, ki ni toliko vešč v načrtovanju, je pa prvi, ko je treba kaj naredit, pa do tistega, ki vedno vrta in sprašuje: ‘Zakaj to, zakaj ono?’«

D: »Ja, štiri vrste komunikacijskih tipov. Ta mi je bila dobra. Pa neverjetno sem ponosen, da sem bil edini ‘rdeč’ med udeleženci. Vsi ostali ste imeli druge barve.«

J: »In dejansko opaziš, da smo se potem po skupinah kar obnašali tako, kakršne so bile lastnosti določene barve. Kaj vse se človek na novo nauči… No, vsekakor, smo se marsikaj naučili, pa še zabavno je bilo.«

D: »Ja, ko se je tisto jajce razbilo po nesrečnem pristanku, smo bili kot paparaci – takoj slikat. Ampak iskreno, pri vaji z mostom je moja ‘rdeča’ barva kar malce udarila, pa nisem hotel nobenemu povedat. Sem bil kar malce jezen, ker naš most ni vzdržal preizkusa.«

J: »Pa saj to ni bilo bistvo tega. Bistvo je bilo, da smo videli, kako je k nekemu projektu treba pristopit, kako je, če nekdo povleče projekt naprej in videli, da je dobro, da se naredi najprej nek načrt, potem pa se gre v akcijo.«

D: »Veeeeeeem. Ampak vseeno, bilo mi je malce tako-tako. Saj veš. No pustiva to.«

J: »Vsekakor je treba priznat, da sem bil zelo navdušen, kako mladi razmišljajo. Na tem izobraževanju dejansko vidiš, kako mladina le ni tako izgubljena, kot si eni starejši mislijo.«

D: »Saj na takem izobraževanju tudi mladi izvemo, da se od izkušenj starejših lahko marsikaj naučimo, če nam ni ‘pod častjo’ prisluhnit. In nasveti starejših so čisto OK, dokler seveda nočejo vsilit svoje volje mlajšim. Včasih se mora mladina tudi opeč, da se kaj nauči.«

J: »To je vse res. Je treba priznat, da oba trenerja znata to res dobro predstavit in tudi provocirat brez da bi se kdo počutil napadenega ali prizadetega. Jima je videt, da imata izkušnje.«

D: »Se strinjam.«

J: »Ej, nekaj sem te pozabil vprašat: a bi ti hotel, da se po poti še kje ustaviva?«

D: »No, pa ko si ravno vprašal: na Trojanah bi pa res kupil ene par krofov.«

Pogovor se je seveda nadaljeval, ampak zaenkrat je bilo dovolj. Če vas kaj dodatno zanima, pa se le prijavite na naslednje tako izobraževanje, ki bo enkrat jeseni.

Besedilo in fotografije: Danijel Mrvoš

Komentarji: 0
Intervju s Petro in Janezom Matos v Primorskih novicah

Intervju s Petro in Janezom Matos v Primorskih novicah

Naša predavateljica Petra Matos je imela skupaj z možem Janezom zanimiv intervju v Primorskih novicah.

Takole odgovori Petra na vprašanje “Imate recept za organizacijo uspešne vseslovenske akcije?” “Najprej potrebuješ dobro idejo. Mi smo se lotili obveščanja prek vseh možnih kanalov. V Sloveniji imamo zelo močno mrežo najrazličnejših nevladnih organizacij, od lovcev, planincev, skavtov, tabornikov, gasilcev … To so dragocene povezave. Da smo prišli v medije, smo organizirali veliko različnih dogodkov, tudi modno revijo. Imeli smo 14 regijskih okroglih miz, da smo bili zanimivi tudi za lokalne medije. To so recepti, ki jih lahko posredujemo naprej.”

Preberite celoten intervju na Primorskih novicah, še več nam bo pa Petra povedala 11. marca na našem treningu Vodim, torej sem.

Komentarji: 0

Kako Pipistrel skrbi za kakovost svojih ultralahkih letal?

Na spletnem magazinu z mero Časnik.si sem pisal o našem predavatelju Ivu Boscarolu in o tem kako njegovo podjetje Pipistrel skrbi za kakovost svojih izdelkov in storitev.

Pogledal sem si spletno stran podjetja Pipistrel, ki je nedavno v konkurenci več kot 15 tisoč prijavljenih podjetij, dobilo evropsko poslovno priznanje European Business Awards za najbolj inovativno podjetje v Evropi, kar je v Sloveniji kaj malo medijsko odmevalo. Morda zaradi slavne slovenske “fovšije” ali pa zato, ker Ivo Boscarol, ustanovitelj, solastnik in direktor podjetja, ni “naš”, pač pa “njihov”, saj je bil predlagatelj Lojzeta Peterleta za predsednika države.

Ta nagrada pove več o kakovosti podjetja, kot vsaka presoja sistema vodenja  kakovosti. Glede na to, da Pipistrel izdeluje letalne naprave, kjer je vsaka napaka za stranko lahko usodna, kjer je za izdelavo enega letala potrebnih okoli 5000 različnih kosov, od katerih mora vsak, vedno perfektno delovati je sistem vodenja kakovosti izjemno pomemben in zahteven.

Pogledal sem si, kako se na svoji spletni strani pohvalijo s kakovostjo in poskusil ugotoviti njihovo stopnjo pretirane birokracije. Marsikaj se namreč lahko razbere že s spletne strani podjetja. Saj vem, da se da na spletno stran napisati marsikaj, vendar, če podjetje že v “izložbo” zapiše birokratske nebuloze, potem je resničnost v podjetju gotovo še hujša.

Opis njihovega sistema vodenja kakovosti je na strani opisan izjemno logično, s pravo mero in precej podrobno. Prav gotovo tudi v Pipistrelu marsikaj napišejo na papir, vendar s  spletne strani razberem, da za vsak papir vedo zakaj ga napišejo in vsak papir vodi k temu, da je letalo v zraku varno.

Zaupanje na podlagi kakovosti

Uspeh Pipistrela je pravzaprav odvisen predvsem od zaupanja, ki so si ga uspeli zgraditi. Lahko rečemo, da njihova letala prodaja zaupanje strank v njihov sistem vodenja kakovosti.

Zanimivo se mi zdi, kako govorijo o “kot skala trdnih dokazih o zaupanju” v njihovo blagovno znamko:
- Ko smo javnosti prvič predstavili letalo Sinus, smo zanj prejeli 30 naročil, še preden je prototip sploh prvič poletel in v prvem letu smo zanj prejeli 100 naročil.
- Ko se naroča letalo Taurus, so ljudje pripravljeni čakati več kot eno leto, da ga izdelamo in dostavimo. Ob tem so pripravljeni plačati 100 % predplačilo!
- Za naše novo letalo Arcus, ki še niti ni dognano do konca, smo že prejeli prvo naročilo.

Me prav zanima, koliko podjetij se lahko pohvali s takim načinom prodaje.

Več na Časnik.si.

Foto: Wikipedija

Komentarji: 0

Petra Matos je postala ime leta na Valu 202

Petra Matos, naša predavateljica, je v hudi konkurenci znanih osebnosti postala ime leta na Valu 202. Čestitke Petra!

»To je priznanje vsem, ki ne pogledamo stran, ki nam je mar in ki se borimo za boljši svet. Je obveza in spodbuda za naprej,« je poudarila dobitnica priznanja Petra Matos in dodala, da naziv pripada vsem 270.000, ki so sodelovali v akciji in tudi tistim pri organizaciji, kjer je sodelovalo okoli 1.500 ljudi, okoli 1.000 pri popisu divjih odlagališči, 500 občinskih organizatorjev in 50 v ožji organizacijski ekipi.

Dvanajsterico so poleg predsednice Društva Ekologi brez meja, ki je bila Ime tedna meseca januarja, sestavljali: tekačica Petra Majdič (februar), alpska smučarka Tina Maze (marec), boksar Dejan Zavec (april in september), član kolektiva kliničnega oddelka za abdominalno kirurgijo Valentin Sojar (maj), selektor slovenske nogometne reprezentance Matjaž Kek (junij), ekonomist Rado Pezdir (julij), 18-letno dekle, Katja Klinar, ki je rešilo štiri izkušene planince, ki so pri sestopu s Triglava zašli v megli (avgust), podjetnik Ivo Boscarol (oktober), predstavnik društva Eko krog Uroš Macerl (november) in Vlasta Nussdorfer (december).

Preberite si tudi intervju s Petro na postalu MMC.

Vir: Spletna stran Ekologi brez meja

Foto: MMC portal

Komentarji: 0